Kako okrepiti imunski sistem, zakaj ga potrebujemo in kakšen vpliv ima hrana na organizem?
Vse to so vprašanja, na katera moramo poznati odgovore, da se potem lahko posvetimo zdravemu načinu življenja in prehrani. Že tako je človeško življenje preveč ogroženo z najnevarnejšimi virusi in bacili, ki krožijo okoli nas.
Jesenski čas je čas, ko so na pohodu virusna obolenja, kot sta gripa in prehlad. Na žalost v zadnjem času že poznan »korona virus«. Zaradi takšnih obolenj si moramo vzeti dovolj časa, da uspešno prebolimo bolezni, si ojačamo telo in skrbimo zdravje še za naprej. Hitrost prebolelosti pa je odvisno od našega stanja imunskega sistema, kako močan in dovzeten je za viruse. Še posebej sedaj, ko med nami kroži »korona virus«, je naša želja po krepitvi imunskega sistema še toliko večja.
Kaj je imunski sistem?
Imunski sistem je organski sistem, ki je sestavljen iz mnogih celic, tkiv, organov in različnih procesov, ki nadzorujejo naš organizem in ga varujejo pred škodljivimi organizmi.
Je obrambni mehanizem našega telesa, ki nas brani pred virusi, bakterijami, glivicami, paraziti, toksini in nevarnimi snovmi. Tako vse celice v telesu ščitijo organizem pred napadi neželjenih vsiljivcev in jih hočejo odstraniti učinkovito in hitro.
Vsak človek ima že prirojeno določeno odpornost imunskega sistema in jo stalno nadgrajujemo. Ker pa to povečini ni dovolj, moramo jačati odpornost z pravilno prehrano in gibanjem skozi vse življenje.
Ker se imunski sistem razlikuje od posameznika do posameznika, mora vsak človek sam pri sebi poskrbeti za to, da pridobi dovolj aktivnih snovi v telo za krepitev organizma. Tako se intenzivnost imunskega sistema razlikuje po spolu, starosti, genetiki, prehranjevanju, vsakodnevnih navadah, stresu, gibanju, uživanju nevarnih substanc (alkohol, mamila) in ali imamo dovolj spanja.
Kako vpliva hrana na imunski sistem?
Edini način, da si pojačamo in okrepimo imunski sistem je, da živimo kvalitetno življenje z veliko gibanja v naravi, čim manj stresa in z uživanjem redne in uravnotežene prehrane, ki vsebuje mikrohranila, kot so: močni antioksidanti, vitamini, minerali, vlaknine in probiotiki.
V nerazvitih državah (npr. Afrika) imajo večinoma podhranjenost ljudi in otrok, saj nimajo dovolj hrane za preživetje. Posledično je tam več kroničnih bolezni, ki pogosto vodijo v smrt. Medtem ko v razvitih državah ni tako velik problem hrana za preživetje, ampak to, da jo je praktično preveč in so ljudje in otroci prehranjeni in predebeli. To nastane zaradi preveč enolične, mastne in neuravnotežene hrane, hitrega tempa življenja in premalo gibanja. Takšna ne-kvalitetna hrana telo zelo hitro izčrpava in posledično se imunski sistem slabi. Telo je bolj dovzetno za okužbe, obolenja in bolezni.
Organizem si moramo okrepiti z rednim uživanjem sadja, zelenjave, semen, oreščkov, rib in mesa ter hrane bogate z omega-3 maščobnimi kislinami. Vse sestavine so pomemben del našega življenja.
Kaj so probiotiki?
To so živi mikroorganizmi ali koristne bakterije, ki živijo v našem prebavnem traktu in imajo ugoden vpliv na črevesje in splošno zdravje. Probiotiki našim prebavilom pomagajo pri presnavljanju hrane, ki jo zaužijemo, sintetizirajo vitamine, aminokisline, maščobne kisline in pomagajo pri gibanju črevesja. Z uživanjem probiotikov si ohranimo zdravo okolje prebavil.
Priporočajo se zlasti takrat, ko se število koristnih bakterij zmanjša ali se razrastejo škodljivi mikroorganizmi (npr. ob okužbi). Zaradi tega se lahko pojavijo napihnjenost, napenjanje ali driska. Priporočajo se ob jemanju antibiotikov, pri okužbi prebavil, na potovanju, po zaužitju določene hrane.
Probiotike lahko kupimo v obliki tablet ali praškov; nahaja pa se tudi v kefirju, nekaterih sirih, ter v fermentirani hrani kot so meso, rdeča pesa, kislo zelje.
Kaj so aminokisline?
Zelo pomembno vlogo pri vsakodnevnem stanju imunskega sistema imajo tudi aminokisline oz. osnovni gradniki beljakovin, v katerih najdemo 20 različnih aminokislin. Sem sodijo arginin, glutamin in cistein. Aminokisline pomagajo ustvariti protitelesa, ki krepijo imunski sistem, spodbujajo tvorbo limfocitov, pozitivno vplivajo na črevesno sluznico.
Največ aminokislin v hrani živalskega izvora (piščanec, puran, morska hrana) ter v čičeriki, stročnicah, semenih in špinači.
Kako vpliva stres na imunski sistem?
Stres ali vsak neprijeten dogodek zelo negativno vpliva na naš organizem in močno prispeva k znižanju telesne odpornosti in učinkovitosti imunskega sistema. Stres znižuje krvni tlak, srčni utrip, zavira prebavni trakt, vpliva na raven holesterola. Ko smo pod stresom se nam spremeni obnašanje in navade, hitreje posežemo po alkoholu, cigaretih in nezdravi hrani ter sladkarijam. V kolikor smo pogosto izpostavljeni stresnemu delu, se moramo resno vprašati o nadaljnjem delu in kako svoje telo obvarovati pred tem škodljivim vsiljivcem.
Stres je nekaj, na kar lahko vplivamo če se znamo kontrolirati in se hraniti z zdravo hrano.
Mikrohranila, ki imajo dokazano delovanje na krepitev imunskega sistema so:
Vitamin A:
Ima pomembno vlogo pri zagotavljanju dobrega vida, imunskemu sistemu in razvoju celic in tkiv. Zelo dobro prispeva k ohranjanju zdravih sluznic in zdrave kože ter in vlogo pri presnovi železa. Vitamin A najdemo v jetrih, korenju, špinači, ohrovtu, paradižniku, rdeči papriki, brokoliju.
Vitamin C:
Je eden najpomembnejših vitaminov v boju proti virusom in prehladnim obolenjem. Je zelo močan antioksidant, ki varuje naše celice pred prostimi radikali, je nujno potreben pri tvorbi kolagena. Največ ga najdemo v citrusih (limona, pomaranča, grenivka), papriki, kiviju, brokoliju in zelju.
Vitamin D:
Ima močan vpliv na različne funkcije v telesu, pri krepitvi imunskega sistema in zaščito pred okužbo. Vitamin D2 se nahaja v hrani in se s pomočjo UV-sončnih žarkov spremeni v obliko D3, ki ga telo lahko uporabi. Raziskave so pokazale, da je celotna populacija precej podhranjena z vitaminom D, največ v zimskem času ob pomanjkanju sonca. Sem sodijo rizične skupine: to so alkoholiki, kadilci, kronični bolniki in starejši ljudje. Največ ga najdemo v hrani, kot so jajca in ribe.
Vitamin E:
Sodi med najmočnejše vitamine, ki je izredno močan antioksidant, deluje protivnetno in pomaga uravnavati imunski odziv. Vitamin E najdemo v špinači, oreščkih, semenih, sladkem krompirju.
Vitamin B6:
Potrebujemo ga za dobro kri, krepitev imunskega sistema in normalno presnovo beljakovin. Ima pomembno vlogo pri uravnavanju delovanja hormonov, prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti, delovanju živčnega sistema, sproščanju energije pri presnovi. Najdemo ga v živilih kot so banana, čičerika, piščanec, leča, krompir, brokoli, losos, špinača, semena.
Cink:
Je mineral, ki pomaga pri proizvodnji belih krvničk in ima pomembno vlogo pri vnetnih odzivih. Je nujno potreben za aktivacijo številnih genov in ima pomembno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov, kislin in baz, beljakovin, vitamina A, maščobnih kislin, ohranja zdrave kosti, lase, zobe, kožo in nohte. V času prehladov pa pomaga pri zmanjšanju sluzi, zamašenem nosu, kašlju in bolečemu grlu. Najdemo ga predvsem v ostrigah, telečjih jetrih, govedini, piščancu, ajdi, čičeriki, kakavu, semenih.
Selen:
Je mineral potreben za normalno delovanje nekaterih encimov, ima vlogo pri delovanju ščitnice, zaščiti celic pred oksidativnim stresom, prispeva k ohranjanju zdravih las in nohtov, ter pomaga krepiti imunski sistem. Nahaja se v ribah, govedini, perutnini, jajcih, jetrih, ovsu, špargljih, brazilskih oreščkih.
Železo:
Ima pomembno vlogo pri nastajanju rdečih krvničk in hemoglobina, pri prenosu kisika v telesu, sproščanju energije pri presnovi, prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti ter pri delitvi celic. Ima velik pomen v fazi razvoja in pri rasti organizma v času nosečnosti. V prehrani ga najdemo: jetrih, govedini, piščančjem mesu, soji, fižol, leči, kakavu, špinači, sezamu, lanenem semenu.
Baker:
Je mikroelement, ki ga naše telo potrebuje za normalno delovanje. Sodeluje pri sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, ohranjanju vezivnega tkiva, presnovi železa v telesu, normalni obarvanosti las in kože ter zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Največ ga najdemo v telečjih jetrih, ostrigah, sardelah, piščancu, orehih, indijskih oreščkih, semenih, kakavu.
Kaj lahko naredimo za sebe?
Skoraj vse hranljive snovi lahko zaužijemo z redno in uravnoteženo prehrano. Vendar pa je v današnjem času redno uživanje kvalitetne hrane zelo težko, saj služba in delo trajata tekom celega dne in ne dopuščata, da bi se prehranjevali kakovostno večkrat dnevno.
Prav tako je prisoten stres, grde navade in sedenje, ki še dodatno pripomorejo k slabemu imunskemu sistemu. V teh primerih, ko ne moremo dovolj dobro skrbeti za zdravo življenje, je vsekakor dobrodošla uporaba dodatnih vitaminskih in mineralnih pripravkov, uporaba različnih praškov, ki jačajo imunost.
Za zdravo in kvalitetno življenje priporočamo čim več gibanja v naravi na svežem zraku, redno telesno vadbo, čim bolj uravnoteženo hrano in pozitivno razmišljanje.
